Klub japonskega mečevanja Maribor je ustanovljen z namenom širjenja izvirne samurajske veščine v Mariboru in okolici. Učimo veščine: Iaijutsu, Iaido, Kendo in Naginatajutsu.
RAZVOJ JAPONSKEGA MEČEVANJA
V čem leži uspešnost samurajev?
Lahko sicer navajamo razne zgodovinske in socio-kulturne vzroke, vendar se moramo zavedati, da nihče ne uspe brez ene same poglavitne stvari – dobre podlage, torej vzgoje. Samuraji so tekom zgodovine izpopolnili način kako pravilno opremiti, oborožiti in tehnično podkovati bojevnika, a najpomembnejši del njihove vzgoje je bilo ustvariti bojevnika, ki bo miselno pripravljen na borbo, ki se bo znašel v vrtincu bitke in političnem vrvežu, ki se bo pripravljen spoprijeti z vsako situacijo – izoblikoval se je bushido, pot bojevnika.
Koryu bujutsu in Gendai budo
Nikakor pa ne moremo spregledati dejstva, da je moderni način življenja izpodrinil način življenja samurajev in njihovo ureditev. Z zmago imperialne japonske vojske v Satsuma uporu je bilo konec s samuraji. A to pomeni, da so načini samurajev postali zastareli, neuporabni?
Nikakor ne.
Zmaga imperialne Japonske je bila popolna. Ne samo, da so izničili samurajsko kasto, celo njihovo miselnost in tradicijo so spreobrnili v orodje, ki so ga uporabili za pokoritev prebivalstva. Orodje, ki so ga uporabljali pod pretvezo ohranjanja tradicije samurajev in bushida. Enotna disciplina, sinhrona vadba, ponavljanje ukazov v en glas …, vse je bilo ustvarjeno z namenom izničiti individualno miselnost, ustvariti enoten um in tako maksimalno pokoriti prebivalstvo (tehnike, ki jih je prav tako uspešno uporabljala Hitlerjeva Nemčija v istem časovnem obdobju). Ti načini vzgoje so se prav tako zasidrali v borilnih veščinah, ki jih je država vzela iz tradicije in preoblikovala za lastne potrebe.
Po porazu Japonske v 2. svetovni vojni se je začelo počasno in za večino prebivalstva boleče odstranjevanje te miselnosti iz vsakdanjega življenja. Svet je začel kazati zanimanje za vrsto borilnih veščin z Japonske, ustvarila so se združenja, ki so poskušala združiti kar je ostalo od starih tradicij v nove, moderne borilne športe, kakršne poznamo danes (judo, kendo, aikido …) pod imenom gendai budo (sem štejemo dejansko vse borilne veščine, ki so nastale po Meiji restoraciji – 1866-1869).
Zanimivo je opaziti, da so se ravno v teh športih ohranili elementi imperialne vzgoje… stroga disciplina, stanje v poravnani vrsti z rokami prekrižanimi na hrbtu, enotni ukazi, sinhrone tehnike. Zavedati se moramo, da ti moderni športi sicer izvirajo iz starih borilnih veščin, a nikakor ne predstavljajo nadaljevanje prvotne tradicije samurajev, niti njihove miselnosti.
Po teh spoznanjih se je svetovna hoplološka publika (hoplalogija je študija človekovih borbenih tehnik in borbenega vedenja) začela spraševati: a je vrvež moderne dobe in predvsem 2. svetovne vojne izkoreninil pristno klasično bojevniško tradicijo Japonske, tako kot je izkoreninil mnogo bojevniških tradicij po celem svetu? In odgovor je ne, ni. V kletnih prostorih podeželskih mest, v drvarnicah gorskih vasi in še drugod, kamor ni segla roka imperialne Japonske (ki je sprva močno zatirala vse tradicije) so se ohranile pristne ideje in tehnike samurajev. Mojstri teh tradicij še zmeraj sledijo osnovnemu izročilu, podajanemu iz generacije v generacijo že več stoletij. To so Koryu bujutsu – stare šole borilnih veščin.
Razlike med starimi in novimi šolami so velike, a hkrati za mnoge tudi majhne. Zelo popularna in zanimiva je razdelitev šol po principu rangiranja vrednot (kakršno je predstavil Draeger, znan hoplolog in strokovnjak na področju japonskih borilnih veščin):
Gendai budo – (1) morala, (2) disciplina, (3) estetika
Koryu bujutsu – (1) borba, (2) disciplina, (3) morala
Miselnost, podajanje tehnik, etiketa in tradicija, nemogoče, celo nesmiselno je predstaviti celoten obseg Koryu, starih šol, na tej internetni strani. Vsakdo pa je vabljen, da v našem klubu doživi del te tradicije. Tradicije, ki je dandanes v času globalizacije ponovno v nevarnosti, da tone v pozabo.